11. april 2019

Obrezovanje – dober gospodar ima zdrava in plodna drevesa

Pravilno obrezovanje dreves je gotovo staro toliko, kot samo načrtno pridelovanje sadja, saj omembo rezi kot sredstva za pomlajevanje ter povečanje rodnosti sadnega drevja, zasledimo že v nekaterih spisih izpred 2000 let.

Preden se tega opravila lotimo sami, se je smiselno podučiti. V ta na men je na voljo ogromno knjig in priročnikov, v spomladanskih mesecih pa vsako leto v različnih delih Slovenije potekajo praktični tečaji in prikazi obrezovanja. V kolikor pa v njem nismo vešči, je smiselno najeti strokovnjaka, saj je to opravilo, s katerim lahko v primeru neznanja povzročimo več škode kot koristi.

Gre za gotovo najpomembnejše opravilo v sadnem vrtu, ki ne samo izboljša estetski učinek mnogih dreves in grmovnic, temveč tudi njihovo zdravje in živahnost. Z njim usmerjamo rast dreves in izboljšujemo kakovost pridelka, neumno pa je mišljenje, da se bo količina sadežev na pravilno obrezanem drevesu povečala. Nasprotno. Obrezana drevesa rodijo kasneje, pridelek pa je manjši.

Če bi drevo pustili neobrezano, bi v kratkem času razvilo veliko in gosto krošnjo, s tankimi vejami, ki ne bi zmogle držati plodov, zaradi velike gostote listja, pa bi se po njej širile bolezni. Plodov bi bilo sicer več, vendar pa bi bili ti manjši in poškodovani. S pravilnim obrezovanjem poskrbimo, za primerno gostoto krošnje in razvoj močnih glavnih vej, ki bodo zmogle nositi težo plodov, zajezimo rast v višino ter omogočimo, da se nizko pri tleh razvijejo rodne veje. Z redčenjem vej sončnim žarkom omogočimo dostop do posameznih plodov, ki tako lepše dozorijo. Deževnica iz redkejše krošnje hitreje izhlapi ali odteče, zato se zmanjša pojavljanje bolezni.

 

 Profesionalno obrezovanje grmovnice na višini

Obrezovanje cipres

Cipresa je na naših vrtovih zelo pogosta, saj se veliko uporablja za žive meje. Gre za gosto, zimzeleno rastlino, ozke stožčaste rasti. Njihova prednost je dobra zaščita pred hrupom, onesnaženjem in pogledi. Da ne bi zrastle previsoko, jih je potrebno redno obrezovati.

Za tako imenovane žive meje iz »cipres«, se pogosto uporabljajo tudi druge drevesne vrste, kot so tuja (Thuja occidentalis), lawsonova cipresa (Chamaecyparis lawsoniana), debeloplodna cipresa (Cupressus macrocarpa), leylandova cipresa (Cupressocyparis leylandii) itd. Vsa našteta drevesa se obrezuje na enak način, od sredine aprila pa do konca avgusta, do trikrat letno. Če želimo, da zaradi hitre rasti ne bi zrastla previsoko, je pomembno, da te dejavnosti ne zanemarimo, v kolikor pa se to zgodi, jih ne smemo skrajšati za več kot tretjino višine. Starejša drevesa lahko zaradi prekomernega krajšanja celo propadejo. Nikoli ne smemo obrezovati starejšega dela rastline, ki nima listov, saj se na starih vejah novi poganjki ne bodo razvili, videz rastline pa bo tako trajno uničen. V prvih letih pri rastlini z obrezovanjem spodbujamo gosto rast, tako da v njenem prvem letu (aprila) porežemo vse predolge stranske poganjke, julija pa jo zmerno obrežemo po celotni višini.  Potrebno je paziti, da ne poškodujemo vrhnjega poganjka. Naslednje leto in toliko let, dokler živa meja ne doseže želene višine postopek ponavljamo. Šele pomlad po tistem, ko je dovolj visoka, skrajšamo tudi vrhnji poganjek, približno 15 cm pod željeno višino, kar spodbudi tvorbo gostega zgornjega dela.

Obrezovanje žive meje

Pri vzgajanju primerno široke ter dovolj goste žive meje, jo moramo, da bi vzpodbudili njeno enakomerno rast, obrezati že med samim sajenjem. Pogostost in kvaliteta obrezovanja dreves sta v prvih letih njene rasti zelo pomembni.

Za žive meje največkrat uporabljamo listopadne rastline, ki rastejo v širino, zato jih je treba pogumno, tako pri vrhu, kot pri stranskih vejah, kar za tretjino skrajšati že med sajenjem. V letih, ki sledijo jo močno skrajšamo zgodaj spomladi, tik pred pričetkom rasti. Da bi ohranili njeno obliko jo moramo striči redno. Pomembno je tudi, da je rez lesa karseda gladka.

Obrezovanje dreves na višini

Če so nam drevesa ušla izpod nadzora, se preveč razrasla v višino, so premlada ali prestara, da bi si upali plezati po njih, je smotrno za pomoč poprositi strokovnjaka za obrezovanje dreves na višini. Z obžagovanjem oziroma obrezovanjem dreves na višini, iz krošenj dreves odstranimo odvečno in predvsem odmrlo vejevje, ki bi lahko ob močnejšem vetru padlo na električno napeljavo, streho poslopja ali celo mimoidočega. Pomembno je vedeti, da obrezovanje dreves na višini vsekakor ni delo, ki bi ga lahko opravljal vsakdo, saj so zanj potrebne tako izkušnje z delom na višini, kot tudi znanje in poznavanje arboristike.

Obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic

Večino cvetočih okrasnih in sadnih grmovnic je potrebno obrezovati redno, vsako leto, saj so navadno takšne veliko bolj vitalne in zdrave od neobrezanih, podivjanih rastlin. Primeren čas za obrezovanje  okrasnih, se začne približno tri leta po sajenju. Pri nekaterih cepljenih grmovnicah moramo biti med tem opravilom zelo pazljivi, saj imajo tipično obliko rasti in iz obrezanih delov le stežka spet poženejo. Pri sadnih grmovnicah vedno ohranimo grm, katerega veje so enakomerno in primerno osvetljene. Odrežemo le izrojen les, ki ne bo več rodil. Na njem sicer ne bo več plodov, bodo pa zato listi, ki senčijo ostale veje in plodove.